Most na Soči se lahko pohvali z večtisočletno zgodovino, saj najstarejši sledovi stalne poselitve z območja segajo v sredino 2. tisočletja pr.n.št. Obdobje največjega razcveta se odraža v bogatem gradivu starejšeželeznodobne kulture (9.-4. stol. pr. n. št.), ki nosi ime svetolucijska in je poimenovana prav po svojem središčnem naselju na Mostu na Soči (nekdaj Sveta Lucija). Tu so obsežna arheološka izkopavanja razkrila največji železnodobni naselbinski kompleks na območju jugovzhodnih Alp. Rekonstruirani ostanki železnodobne arhitekture so danes na ogled v arheološki zbirki znotraj osnovne šole. Raziskano je bilo tudi obsežno območje grobišča na levem bregu Idrijce z okoli 7000 izkopanimi žganimi grobovi. Naselje je na pomolu med Idrijco in Sočo živelo tudi v mlajši železni dobi (4.–1. stol. pr.n.š.), a se po pomembnosti ni moglo kosati s svojo starejšeželeznodobno predhodnico. Tudi Rimljani so naselbino uredili na območju današnjega Mosta na Soči, o čemur pričajo ohranjeni zidovi rimske atrijske hiše s konca 3. ali začetka 4. stoletja. Obdobje zgodnjega srednjega veka (okr. 600–1000) povezujemo z naselitvijo Slovanov, ki so ob koncu 7. stoletja že dosegli Sočo. To dokazujeta prostoročno izdelani keramični posodici, ki sta bili odkriti med raziskavami Tolminskega muzeja na Repelcu na levem bregu Idrijce.

Že leta 1192 omenjena cerkvica sv. Mavra nad Mostom na Soči, ki danes služi kot pokopališka cerkev, je dala najstarejša znana poimenovanja kraju (Sanct Maurus bruck, Ad Pontem Sancti Mauri). Ko so sredi vasi leta 1584 zgradili novo cerkev in jo posvetili sveti Luciji, je kraj dobil ime Sveta Lucija (Sv. Lucija ob Soči, pod italijansko vladavino Santa Lucia d' Isonzo in Santa Lucia di Tolmino). Po drugi svetovni vojni je bil kraj nekaj časa Lucija ob Soči, od 1952 dalje se imenuje Most na Soči.

Miha Mlinar, arheolog Tolminskega muzeja